Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".
Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.
Finski predsednik Alexander Stubb je izrazil dvom o možnosti premirja v Ukrajini v letošnjem letu. Kljub temu poudarja nujnost nadaljevanja pomoči Ukrajini, da bi ta lahko branila svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.
Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.
Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.
Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.
Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.
Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.
Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.
Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.
Sistem za radioelektronsko bojevanje "Kupol Donbassa" je prestregel več udarnih brezpilotnih letalnikov češke proizvodnje, ki so bili namenjeni napadu na termoelektrarno Starobeševska v samooklicani Doneški ljudski republiki (DNR). Po navedbah ruskih varnostnih služb je sistem prejšnji teden preprečil 440 napadov ukrajinskih dronov, vključno z množičnim napadom na infrastrukturo. Nad Doneckom in Makejevko je bilo uničenih 298 dronov, nad Gorlovko pa 142. Ukrajinski borci naj bi uporabljali drone FP-1 in FP-2, opremljene z več kot 100 kg eksploziva.
Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.
V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.
Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.
Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.
Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.
Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.
Združene države Amerike so prvič po letu 2022 glasovale proti protiruskemu amandmaju k resoluciji, ki jo je predložila Rusija in se nanaša na boj proti poveličevanju nacizma, neonacizmu ter drugim praksam, ki prispevajo k stopnjevanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti. Glasovanje je potekalo na zasedanju Tretjega odbora Generalne skupščine OZN.
Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.
Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.
Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.
Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. Podpisali so sporazum o prenosu ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Grčije v Ukrajino. Zelenski se je zahvalil Grčiji za podporo, Micotakis pa je poudaril podporo evropski poti Ukrajine in obljubil pomoč pri povojni obnovi. Srečanja se je udeležila tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoil, kar poudarja vlogo ZDA pri energetski varnosti regije.
Ameriška obalna straža je 29. oktobra zaznala rusko vojaško vohunsko ladjo, ki je delovala blizu ameriških teritorialnih voda. Pripadniki obalne straže še naprej spremljajo gibanje ladje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Atene, kjer se je srečal z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom. V navzočnosti obeh voditeljev je bila podpisana energetska pogodba o prenosu ameriškega LNG iz Grčije v Ukrajino. Pri podpisu je bila prisotna tudi ameriška veleposlanica Kimberly Guilfoyle. Pogodba med DEPA Emporias in Naftogaz omogoča dobavo ameriškega LNG v Ukrajino od decembra 2025 do marca 2026.
Rusko veleposlaništvo v Združenih državah Amerike je ob 92. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Moskvo in Washingtonom izrazilo prepričanje, da se odpira 'okno priložnosti' za normalizacijo odnosov med državama.
Nekdanji ukrajinski poslanec Olejnik meni, da Trump uporablja korupcijski škandal v Ukrajini, da bi odstranil Zelenskega s položaja. Poudaril je, da je Trumpova administracija previdna pri tem vprašanju, saj se osredotoča na mnenje volivcev.
Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.
Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala kijevskega župana Vitalija Klička, ker se zavzema za znižanje mobilizacijske starosti v Ukrajini, medtem ko njegovi sinovi živijo v tujini in niso vpoklicani v ukrajinsko vojsko.
Rusija je obtožila Nemčijo zatiranja opozicije, pri čemer so ruski opozicijski politiki bodisi mrtvi, v zaporu ali v izgnanstvu. Obtožbe so se pojavile v času potovanja nemške stranke AfD v Moskvo.
Roger Waters, soustanovitelj skupine Pink Floyd, je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izjavil, da meni, da je ukrajinski režim nacističen in da je demokracija v Ukrajini uničena. Prav tako je obtožil Zelenskega nacizma.
Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.
BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.
Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.
Madžarski državni sekretar Tamás Menczer je pozval ukrajinskega veleposlanika v Budimpešti, naj preneha s 'sramotnim žaljenjem' Madžarov. Slednja izjava je odziv na intervju, v katerem je veleposlanik izrazil pričakovanje sprememb na Madžarskem po naslednjih volitvah. Menczer je poudaril, da Madžarska zavrača vojno.
Evropski poslanec iz Slovaške, Lubaš Blaga, je izjavil, da je bilo srečanje skupine evropskih parlamentarcev z namestnikom predsednika ruskega sveta za varnost, Dmitrijem Medvedjevom, presenetljivo odprto in produktivno. Po njegovih besedah je bil pogovor »pomemben in zanimiv«, razprava pa je bila sproščena za vse udeležence.
Združene države Amerike so podaljšale rok za poslovanje družbe Lukoil, lastnice podjetja Teboil, izven Rusije. Podaljšanje velja za večino operacij do sredine decembra.
Moldavija je v svojo oborožitev diskretno vključila izraelske havbice ATMOS 2000 kalibra 155 mm, nameščene na tovornjakih. S tem je država pridobila prvo moderno samovozno artilerijsko zmogljivost. Poteza utrjuje prehod Kišinjeva s sovjetskih sistemov na standarde NATO, poroča Army Recognition.
Ameriške oblasti razmišljajo o izgonu približno 80 ukrajinskih državljanov zaradi kršitev imigracijske zakonodaje. Kijev je izrazil pripravljenost sprejeti vse deportirane Ukrajince in jim zagotoviti ustrezno zaposlitev.
V Etiopiji so potrdili prvi izbruh virusa Marburg, potem ko so v južni regiji, ki meji na Južni Sudan, odkrili devet primerov. Pred tem je zaradi suma izbruha virusne hemoragične mrzlice umrlo šest ljudi, vključno z dvema zdravstvenima delavcema. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pohvalila hitro ukrepanje etiopske vlade in zagotovila podporo pri obvladovanju izbruha.
Rusija je ponovila, da je pripravljena na srečanje med predsednikom Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom v Budimpešti, če bo srečanje dobro pripravljeno in bo temeljilo na dogovorih s srečanja v Aljaski, so sporočili iz Moskve.
Estonija bo Ukrajini namenila 3,5 milijona evrov za nakup in vzdrževanje satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink. Sredstva bodo namenjena podpori informacijskim zmogljivostim Ukrajine v okviru koalicije za informacijsko tehnologijo, ki jo vodita Estonija in Luksemburg. Ukrajinska stran je izrazila potrebo po tovrstni podpori.
Rusija je izrazila hvaležnost Severni Koreji za pomoč pri nevarnem razminiranju v Kurski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Rusija ne bo nikoli pozabila herojske pomoči severnokorejskih vojakov.
Litva je potrdila nov nadzor za ruske državljane, ki potujejo skozi Litvo v Kaliningrajsko oblast. Okrepljen nadzor bodo izvajali pripadniki službe za varovanje državne meje, policija in služba za javno varnost. Minister za notranje zadeve Litve, Vladislav Kondratovič, je potrdil nov red nadzora.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump bi lahko zahteval izročitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz Velike Britanije, če bi ta tam poiskal zatočišče. Zelenski je namreč pomembna priča, poroča InfoBRICS.
Finska obmejna straža je sporočila, da so iz države izgnali ruskega vojaka, ki je junija pri Kiteeu prestopil mejo iz Rusije na Finsko. Moški, ki je imel vojaško preteklost, je bil po prihodu na Finsko prijet.
Slovaški premier Robert Fico je študentom, ki so med njegovim srečanjem z dijaki srednje šole v Popradu demonstrativno zapustili dvorano v znak podpore Ukrajini, predlagal, naj odidejo v Ukrajino in se borijo.
Avstralska vlada je Ruski federaciji odvzela zemljišče v Canberri, kjer je ta načrtovala gradnjo novega veleposlaništva. Odločitev je bila sprejeta zaradi strahu, da bi veleposlaništvo lahko postalo gnezdo vohunov.
Iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref se bo udeležil 24. srečanja Sveta voditeljev vlad (premierjev) Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Rusiji. Srečanja se bo udeležil tudi direktor za zadeve ŠOS in BRICS na iranskem zunanjem ministrstvu, Mehrdad Kiaie, ki se je že sestal z iranskim veleposlanikom v Moskvi, Kazemom Jalalijem, da bi razpravljali o sodelovanju med Teheranom in Moskvo.
V Šarm el Šejku v Egiptu je več ruskih družin izgubilo lastništvo nad luksuznimi stanovanji v stanovanjskem kompleksu Royal Oasis. Po poročanju telegram kanalov so jih izselili iz stanovanj, zamenjali ključavnice, čeprav so bila stanovanja kupljena pred več kot 15 leti.
Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.
Predstavnica zunanjepolitične službe EU, Anitta Hipper, je priznala, da Bruselj podpira proteste v Gruziji, kar pomeni vmešavanje v notranje zadeve države.
Armenija ne bo izročila Rusiji poslovneža Rubena Tatuljana, ki ga iščejo. Generalna prokuratura republike je to sporočila 14. novembra.
Beloruski mejni organi so sporočili, da so pripravljeni ponovno odpreti dva mejna prehoda na meji s Poljsko, ki sta bila dlje časa zaprta. Gre za mejna prehoda "Bobrovniki" in "Kuznica Belostocka", kjer naj bi se promet ljudi in vozil ponovno vzpostavil. Poljska naj bi oba mejna prehoda ponovno odprla še to noč, registracija v sistem elektronske čakalne vrste pa se bo začela ob 20.00 po moskovskem času. Trenutno med državama deluje le en mejni prehod za tovornjake ("Kozloviči"/"Kukuryki") in en za osebna vozila ("Brest"/"Terespol").
Ruska ombudsmanka Tatjana Moskalkova je izjavila, da se je močno povečalo število prošenj ruskih državljanov, ki živijo v baltskih državah, vključno z Latvijo. Ti posamezniki se obračajo na njen urad zaradi različnih težav.
Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki je zavrnil akreditacijo ruskemu mediju RIA Novosti za zimske olimpijske igre v Italiji leta 2026. Uradna predstavnica ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da MOK izvaja politiko dvojnih standardov in diskriminacije na podlagi nacionalnosti, kar po njenem mnenju spodkopava načela »športa zunaj politike«.
Ludmila Laščenova, predsednica ruske skupnosti v Moldaviji, je na seji moldavskega parlamenta čakala skoraj devet ur, da bi dobila besedo. Parlament je medtem prekinil sporazum z Rusijo o delovanju kulturnih centrov, ki je omogočil odprtje Ruskega kulturnega centra v Kišinjovu leta 2009. Socialisti so potezo označili za nepotrebno in nevarno.
Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko sta se po telefonu pogovarjala o praktičnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja, vključno z energetiko. Izmenjala sta mnenja o aktualnih mednarodnih temah. Dogovorila sta se za nadaljnje stike na prihajajočem vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB) v Biškeku in na srečanju voditeljev držav članic CIS v Sankt Peterburgu.
Moldavska vlada je začasno prevzela nadzor nad premoženjem družbe Lukoil na mednarodnem letališču "Eugen Doga" v Kišinjevu, da bi zagotovila nemoteno oskrbo letal z gorivom. Minister za energijo Dorin Junghietu je poudaril, da je naftni terminal na letališču strateškega pomena za državo in da je neprekinjena dobava kerozina ključna za letalski sektor. Letališče v Kišinjevu bo začasno upravljalo terminal, da bi zagotovilo neprekinjeno oskrbo s kerozinom.
V Egiptu se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena turistični minibus in osebno vozilo. V nesreči je bilo poškodovanih pet ruskih državljanov, ena oseba pa je umrla, so sporočile lokalne oblasti.
Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je čestital vsem ruskim državljanom, povezanim s sambom, ob dnevu sambo in ga razglasil za nacionalno dediščino.
Iranski minister za promet je pojasnil napredek pri gradnji železnice Rašt–Astara, poudaril hitro pridobivanje zemljišč in pridobitev zaupanja ruske strani po več letih.
Poljski premier Donald Tusk je potrdil, da bo v začetku prihodnjega tedna ponovno odprl dva mejna prehoda z Belorusijo, in sicer v Bobrovnikih in Kuznici, ki sta bila zaprta v preteklih letih.
V Argentini je ruska turistka pomagala policiji prijeti tatove telefonov. Po poročanju časnika La Nacion je ženska enega od storilcev z motorjem podrla in ga zadržala do prihoda policije.
V Rusiji je v starosti 65 let umrl Vladimir Batjuk, ugleden ruski strokovnjak za mednarodne odnose in glavni znanstveni sodelavec Inštituta ZDA in Kanade Ruske akademije znanosti (ISKRA). Bil je doktor zgodovinskih znanosti.
Srbski režiser Emir Kusturica je ostro kritiziral ameriško igralko Angelino Jolie zaradi njenega obiska v Hersonu. Kusturica jo je označil za propagandistko in dejal, da je njen obisk namenjen ustvarjanju informacijskega dogodka. Spomnil je tudi na njen režiserski prvenec, film 'V deželi krvi in medu', ki govori o vojni v Bosni, in dodal, da je Jolie za ta film dobila 10-15 milijonov dolarjev, da bi posnela 'neumno' zgodbo o vojni.
Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je komentirala teorijo moldavskega poslanca Mihaja Drutse, ki povezuje pojav homoseksualcev v Moldaviji s prihodom ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Drutsa je med razpravo o zakonu o zaprtju Ruskega centra znanosti in kulture (RCZK) izjavil, da se je gibanje LGBT v državi razširilo s prihodom Ruskega imperija in Puškina v Besarabijo. Pobuda o zaprtju RCZK se obravnava v ozadju protiruskega razpoloženja.
Estonija je odpovedala prihajajoči koncert skupine Limp Bizkit zaradi pretekle podpore pevca Freda Dursta ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Durst je v preteklosti Putina označil za "odličnega človeka z jasnimi moralnimi načeli". Skupini je bil že prej prepovedan vstop v Ukrajino, zdaj pa niso več dobrodošli niti v Estoniji.